torek, 05. februar 2013

Izlet v Bovec


Na izlet smo se odpravili Iva, Eva, Ana Žan, Liza, Flora, Lija, Zarja. Okoli polnoči smo prišli v Bovec. Otroci so spali v avtu, ostali smo se oglasili v bifeju Črna Ovca, kjer smo prejeli ključ od apartmaja. Mislim, da se nas je družba razveselila. Na Ivin uspešno opravljen zagovor diplome so nazdravili s šampanjcem. V spodnjih prostorih, je postavljena miza za namizni tenis. Iva in Eva sta odigrali nekaj iger. Največ se je govorilo o pokvarjeni gondoli in o sreči, da pri tem ni bil nihče poškodovan. Miha Solar je trdil, da danes praznjuje rojstni dan saj se za las ni vkrcal v nesrečno kabino.  Otroci so spali v zgornjem nadstropju, jaz v sobi pri vhodu. Spal sem zelo dobro. Naslednje dopoldne smo po zajtrku delali načrte kako preživeti dan. Oglasil se je tudi Miha Sotlar in po tehtanju različnih možnosti smo se odločili, da se odpravimo na smučišče v Trbiž. Dan je bil prekrasen podobno kot bližnja in daljna okolica. Najbolj so me navdušile mogočne gore in lepa narava. Z nami je Šla tudi Ana čeprav tega v začetku ni načrtovala. Pod smučiščem smo se odločili, da jaz in Ana ostaneva v dolini saj se brez smuč ni  dalo dvigniti do smučišča. Najprej sva se z Ano sprehodila po zasneženem polju, uporabljal sem palice. Bilo je zelo toplo. Okolica se mi je zdela urejena, smučarjev in ostalih užitkarjev na snegu je bilo precej. Na parkirišču je bilo polno različnih registracij. Manjše težave so se začele, ko sva hotela iti v bolj poceni beznico na kavo. Prehodila sva vsico po dolgem in počez pa nisva našla nama ustrezne lokacije. Povsod so bili manjši hoteli restavracije, picerije in v eni od takih sva na koncu tudi pristala. Gledala sva smučanje iz Kitzbuhla in Maribora. Spomnim se grdega padca Itaijana Petra Filla. Cene so bile trikrat višje kot pri nas. Spet sva šla na en obhod okolice in ugotovila da je najbolje držati se izhodišča saj drugje ni nič pametnega. Ano je začelo zebsti zato sva šla v naslednji penzion v avstrijskem stilu, ki je bil napolnjen pretežno z nemško govorečimi gosti. Počakala sva ostale. Pravijo, da je bila smuka odlična, otroci so uživali, poimenovali so se Sotlarčki. »Doma« smo pojedli odlične špagete, po tem sem zadremal. Ostali so šli kmalu v Ovco, kjer so se igrali v spodnjem prostoru, jaz in Eva sva se jim pridružila šele okoli enajstih. Prijetno smo se imeli do okoli dveh zjutraj. Prišli so vsi stalni tudi Vojko. Naslednji dan precej podobna zgodba razen, da sem namesto Eve smučal jaz. Položna proga z talarčki mi je ustrezala smuči tudi, gneče ni bilo. Ana in Eva sta šli na Višarje.